Plošča Reka je leta 1996 dobila svojo prvo obliko, 26 let kasneje, po časovni premici, pa Reka ponovno preplavi glasbeno polje. Boštjan Gartner z glasom in kitaro ustvari melanholično, poglobljeno stanje duha. Besedila pesmi nas nostalgično popeljejo v 90-ta leta in zajamejo upe in razmišljanja tedanjega časa, ki nas v današnjem času še kako osvežujoče odžejajo.

***

»Na eni strani so mesta, kriki, sprijaznjenje, starost, na drugi pa luč, svetloba, srce, sanje, pesem. Vmes pa so cesta, potovanje, reka, koraki, pot.«

(iz recenzije plošče Reka, Gorazd Beranič, 1997)

Plošča Reka je prvenec kantavtorja Boštjana Gartnerja, po katerem je v letu 2020 sledila še plošča Čas brez iluzij.  » Spominjam se izida Reke pred skoraj štiriindvajsetimi leti. Bil je to zanimiv in pomemben dogodek, ki je v obdobju vrhunca slovenskega popa devetdesetih pozornost za kratek čas obrnil k besedi in ubiranju, k pengovovsko-drobeževski glasbeni izkušnji, podprti z izdatnim avtorskim aspektom. « (iz recenzije plošče Čas brez iluzij, Matej Krajnc, SIGIC, 2020.)  Boštjan ni nastopaški glasbenik, je » kantavtor, poet, glasbenik, ki daje v prvi plan senzualnost in vsebino, ne le golo formo..."« (iz recenzije plošče Čas brez iluzij, ROCKONNET, 2020). Vrednost plošče Reka se pokaže predvsem skozi pesmi, ki so prestale test časa, med njimi izstopajo "Akcija prižiganja luči", "Morda boš legla to pot sama", "Preprosta pesem", "December", "Če živela bi drug čas". Da so pesmi na plošči Reka, ki jo je v studiu Kif Kif posnel Žarko Pak, prišle do izraza, je poleg kitare in vokala Boštjana Gartnerja poskrbela močna zasedba glasbenikov: Blaž Grm (klavir, orgle), Maja Repše (violina), Primož Simončič (alt saks), Jožef Sečnik (bas kitara) in Barbara Cerkovnik (spremljevalni vokal).

»Bistvo Gartnerjeve uglasbene poezije popotništva ostaja iskanje časa, tistega, v katerem se minevanje vsega bivajočega za hip zaustavi in premaga. Pa čeprav le s kitaro, besedo in petjem, ki krhko valovijo v tej intimni in otožni glasbi, ki ji je tuj vsak hrup, pa čeprav o njem ves čas poje.«

(iz recenzije plošče Reka, Gorazd Beranič, 1997)